Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil razprave o svojem zdravstvenem stanju, potem ko je javno zatrdil, da je že tretjič zapored z odliko opravil kognitivni preizkus. Po njegovih navedbah so zdravniki Bele hiše potrdili, da je v »popolnem zdravju«, ob tem pa je Trump poudaril, da se noben drug predsednik ali podpredsednik v zgodovini ZDA ni bil pripravljen podvreči takšnemu testiranju. Njegove izjave so se pojavile kot neposreden odziv na poročanje časnika Wall Street Journal, ki je objavil članek o domnevnem poslabšanju predsednikovega zdravja in njegovem neustreznem načinu življenja pri 79 letih. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zavrnil navedbe medija in poudaril, da bi morali biti kognitivni testi obvezni za vse kandidate za predsednika in podpredsednika države. Kljub njegovim zagotovilom o brezhibnem rezultatu, kritiki in poznavalci opozarjajo na pretekle primere, ko je predsednik navajal vprašanja, ki jih po besedah avtorjev testov sploh ni bilo v izpitnih polah. Vprašanja o njegovi mentalni sposobnosti ostajajo osrednja tema ameriškega političnega prizorišča, še posebej v luči preteklih ugibanj o njegovem zdravju, ki so se v javnosti pojavljala že septembra in oktobra 2025.

Predsednik portugalskega parlamenta José Pedro Aguiar-Branco je ostro kritiziral trenutno predsedniško kampanjo v državi in opozoril, da se je javna razprava prevesila v logiko splošnega suma do politikov. V svojem zapisu za časnik Expresso je poudaril, da kandidati s spodbujanjem trajnega nezaupanja spodkopavajo demokratični sistem. Aguiar-Branco je ob tem izrazil zaskrbljenost nad hitrostjo, s katero se je razprava oddaljila od vsebinskih vprašanj k spodkopavanju integritete političnih akterjev. Poleg opozoril o tonu razprave je Aguiar-Branco izpostavil, da nekateri kandidati v kampanji posegajo v izključne pristojnosti parlamenta, zlasti glede ustavnih sprememb. Kot predsednik zakonodajne veje oblasti je poudaril osrednjo vlogo skupščine v demokratičnem procesu in zavrnil idejo, da bi neizvoljeni strokovnjaki sankcionirali poslance. Po njegovem mnenju takšni predlogi neupravičeno omejujejo avtoriteto neposredno izvoljenih predstavnikov ljudstva.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedavnih izjavah odločno zavrnil vse dvome o svojem zdravstvenem stanju in poudaril, da je njegovo zdravje brezhibno. 79-letni predsednik se je odzval na ponavljajoča se vprašanja medijev in javnosti ter zatrdil, da nima težav s sluhom, prav tako pa se mu med uradnimi srečanji ni dogajalo, da bi zaspal. Trump je poudaril, da so tovrstna ugibanja neutemeljena, in izrazil pripravljenost, da o tej temi spregovori kadar koli. Kljub svoji starosti predsednik vztraja, da je v polni formi za opravljanje svojih dolžnosti. Izjave so prišle v času, ko ameriška javnost pozorno spremlja kognitivne in fizične sposobnosti najvišjih predstavnikov države. Trump je s svojimi trditvami skušal pomiriti volivce in utišati kritike, ki v njegovi starosti vidijo morebitno oviro za vodenje države v prihodnje.

George Clooney se je odzval na kritike Donalda Trumpa, ki so se pojavile po tem, ko je Clooney prejel francosko državljanstvo. Trump je Clooneyjeve filme označil za povprečne, Clooney pa je odgovoril z uporabo Trumpovega slogana "Naredimo Ameriko spet veliko" in poudaril, da bo to doseženo že novembra.

Ameriški milijarder in lastnik družbenega omrežja X Elon Musk je v javni objavi opozoril, da bi zmaga radikalnih levih sil na prihajajočih volitvah pomenila konec za Združene države Amerike. Musk je svoje stališče utemeljil predvsem s kritiko njihovega pristopa k vprašanju migracij, ki po njegovem mnenju ogroža stabilnost države. Podjetnik je v svojih navedbah izpostavil, da bi politike, ki jih zagovarja radikalno krilo levice, privedle do nepopravljivih posledic za ameriško družbo in njeno prihodnjo ureditev. To ni prvič, da se je Musk vključil v politično razpravo glede migracijske politike, saj redno uporablja svojo platformo za komentiranje aktualnih družbeno-političnih vprašanj v državi.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara so odpustili iz bolnišnice, kjer je prestal več operacij, in ga prepeljali nazaj v zaporni objekt. Bolsonaro v zaporu prestaja kazen zaradi obtožb o vpletenosti v poskus državnega udara, ki se je zgodil po njegovem porazu na predsedniških volitvah. Po poročanju brazilskega medijskega portala G1 se je njegovo zdravstveno stanje po kirurških posegih dovolj stabiliziralo za vrnitev v prostore za prestajanje kazni. Bolsonaro, ki je državo vodil med letoma 2019 in 2022, je bil v zadnjem obdobju pod strogim nadzorom pravosodnih organov. Njegova hospitalizacija je bila nujna zaradi zdravstvenih zapletov, ki so po navedbah njegovih odvetnikov posledica preteklih poškodb, vendar so zdravniki po opravljenih posegih ocenili, da nadaljnje bolnišnično zdravljenje ni več potrebno. Policija ga je pod strogimi varnostnimi ukrepi nemudoma vrnila v priporno enoto, kjer nadaljuje prestajanje zaporne kazni, povezane z napadi na državne institucije v Brasilii.

Venezuelske oblasti so ob prihodu novega leta izpustili najmanj 87 političnih zapornikov, ki so bili pridržani po spornih predsedniških volitvah leta 2024. Po poročanju dveh nevladnih organizacij so se izpustitve začele 1. januarja zjutraj, ko so svojci in matere poročali o odhodu zapornikov iz različnih zapornih centrov. Gre za nadaljevanje vala pomilostitev, saj so oblasti le teden dni pred tem, ob božičnih praznikih, izpustile že 99 oseb. Večina izpuščenih je bila aretirana julija 2024 v povezavi s protesti in nemiri, ki so sledili predsedniškim volitvam. Opozicija in del mednarodne javnosti sta rezultate volitev takrat označila za sporne in neveljavne. Ta gesta venezuelske vlade pod vodstvom predsednika Nicolása Madura vključuje predvsem osebe, ki so bile obtožene različnih kaznivih dejanj v okviru poizbornih političnih dejavnosti, vendar pa nevladne organizacije opozarjajo, da v zaporih ostajajo številni drugi posamezniki.

Venezuelska vlada je potrdila izpustitev 88 oseb, ki so bile pridržane med politično krizo po predsedniških volitvah leta 2024. Do izpustitve je prišlo v času zaostrenih razmer, ko je bil Nicolás Maduro razglašen za zmagovalca volitev za svoj tretji mandat, medtem ko je opozicija opozarjala na obsežne volilne prevare. Dogodek sledi valu aretacij protestnikov, ki so nasprotovali uradnim rezultatom volitev. Ta poteza je del širšega procesa sproščanja napetosti, ki se je začel po valu protestov in mednarodnih kritik glede ravnanja z opozicijskimi aktivisti. Izpustitev zapornikov so potrdile tako vladne institucije kot nevladne organizacije, vključno z Odborom mater za obrambo resnice. Kljub temu v zaporih ostaja še večje število posameznikov, ki so bili zaprti pod podobnimi obtožbami. Analitiki ocenjujejo, da gre za poskus režima, da bi ublažil mednarodni pritisk in notranje nezadovoljstvo, vendar opozicija še naprej vztraja pri zahtevah po popolni transparentnosti volilnih izidov in izpustitvi vseh političnih zapornikov.

Donald Trump se je odzval na poročila o njegovem zdravju, ki so ponovno sprožila razpravo o njegovi telesni pripravljenosti. Kljub pomislekom glede njegovega nezdravega življenjskega sloga in staranja, Trump zavrača skrbi in poudarja, da je zdrav. V intervjuju je omenil, da že leta jemlje aspirin, vendar ni pojasnil, zakaj. Pojavljajo se tudi vprašanja glede temnih madežev na njegovih rokah, dremežev med sejami vlade in zmedenih govorov.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v zaprtem zaslišanju pred odborom za pravosodje predstavniškega doma kongresa odločno zagovarjal utemeljenost obtožnic proti nekdanjemu predsedniku Donaldu Trumpu. Smith je poudaril, da so preiskovalci razpolagali z dokazi, ki bi krivdo onkraj razumnega dvoma potrdili tako v primeru poskusa spodkopavanja volitev leta 2020 kot v primeru neustreznega ravnanja s tajnimi dokumenti. Po njegovih besedah se napad na Kapitol 6. januarja ne bi zgodil brez Trumpovih dejanj, slednjega pa je označil za najbolj odgovorno osebo v kriminalni zaroti. Med pričanjem je Smith vztrajno zavračal očitke republikanskih zakonodajalcev o politični motiviranosti pregona ali domnevnih pritiskih predsednika Joeja Bidna in pravosodnega ministra Merricka Garlanda. Zaradi navodil ministrstva za pravosodje, ki so bila poslana tik pred začetkom zaslišanja, se Smith ni mogel podrobneje opredeliti do primera o tajnih dokumentih, zato se je večina razprave osredotočila na dogodke po volitvah leta 2020. Transkript pričanja, ki obsega 255 strani, razkriva, da Smith svoja dejanja vidi kot nujna za zaščito ustavnega reda, saj za Trumpova dejanja v ameriški zgodovini po njegovem mnenju ni precedensa.

92-letni Paul Biya je v kamerunskem parlamentu v Yaoundeju zaprisegel kot predsednik države, s čimer je začel svoj osmi mandat. Biya, ki je najstarejši predsednik na svetu, vodi Kamerun že 43 let.

Donald Trump je nadaljeval z verbalnimi napadi na Georgea Clooneyja, pri čemer ga je označil za 'povprečnega človeka, ki se je nenehno pritoževal' glede politične presoje. Trump je Clooneyjeve filme označil za 'popolnoma povprečne'. Clooney se je odzval na kritike, ki so se pojavile po pridobitvi francoskega državljanstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro kritiziral odločitev hollywoodskega igralca Georga Clooneyja in njegove soproge Amal, ki sta skupaj z otrokoma prejela francosko državljanstvo. Trump je par označila za ena izmed »najslabših političnih napovedovalcev vseh časov«, s čimer se je obregnil ob njuno aktivno podporo demokratski stranki in pozive k umiku Joeja Bidna iz predsedniške tekme. Republikanski voditelj je novico o njunem odhodu pospremil z ironičnim komentarjem, da gre za »dobro novico«, obenem pa je izkoristil priložnost za napad na francosko migracijsko politiko. Trump je Francijo obtožil, da se sooča z resnimi težavami s kriminalom zaradi, po njegovih besedah, katastrofalnega upravljanja migracij, ki ga je primerjal s politiko administracije Joeja Bidna v Združenih državah Amerike. Do kritik prihaja v času, ko Trumpova administracija odkrito podpira protimigracijska gibanja v Evropi. Poleg političnih napadov se je Trump udeležil tudi tradicionalne novoletne zabave na svojem posestvu Mar-a-Lago, kjer je v spremstvu soproge Melanie izrazil željo po miru na svetu, vendar se je izognil konkretnim odgovorom glede morebitne napotitve ameriških sil v Ukrajino ali operacij agencije CIA v Venezueli.

Odbor za pravosodje predstavniškega doma ameriškega kongresa je objavil celoten prepis in videoposnetek pričanja nekdanjega posebnega tožilca Jacka Smitha, ki je decembra več kot osem ur odgovarjal na vprašanja o zveznih preiskavah proti Donaldu Trumpu. Smith je med zaslišanjem poudaril, da do vdora v Kapitol 6. januarja 2021 ne bi prišlo brez delovanja takratnega predsednika Trumpa, ki je po njegovih besedah aktivno spodkopaval zaupanje v izide volitev. Pričanje je potekalo v napetem političnem vzdušju, kjer so republikanski člani odbora Smithu očitali politično motiviran pregon. Posebni tožilec je v svojem zagovoru pojasnil, da so bile preiskave glede ravnanja s tajnimi dokumenti in poskusov razveljavitve volitev v letu 2020 utemeljene na dokazih in spoštovanju pravne države. Izpostavil je, da je bila njegova naloga zaščititi integriteto ameriških institucij, kljub vztrajnim kritikam Trumpovih podpornikov v kongresu. Objava teh gradiv omogoča javnosti vpogled v podrobnosti postopkov, ki so zaznamovali ameriško politično in pravno krajino v zadnjem letu. Smith je ob tem ponovil, da so bila njegova dejanja v skladu s pooblastili ministrstva za pravosodje.

Ameriški kongres je v sredo javno objavil prepis pričanja nekdanjega posebnega tožilca Jacka Smitha, ki je pred člani odbora za pravosodje za zaprtimi vrati pojasnjeval potek dveh sedaj ustavljenih kazenskih preiskav proti predsedniku Donaldu Trumpu. Smith je razkril, da je še v času pred novembrskimi volitvami razmišljal o vložitvi obtožnic proti domnevnim sostorilcem v primeru poskusa spodkopavanja rezultatov volitev 6. januarja 2021. Po zmagi Trumpa na predsedniških volitvah so bili postopki v skladu s politiko ministrstva za pravosodje, ki prepoveduje pregon aktualnega predsednika, prekinjeni. Med zaslišanjem je Smith branil svoje delo in poudaril, da so bile njegove odločitve osnovane na dokazih in črki zakona, ne pa na političnih motivih. Izpostavil je, da se je njegova ekipa pripravljala na pričanja številnih Trumpovih zaveznikov, ki so privolili v sodelovanje s tožilstvom. Objava prepisa prihaja v času povečanih napetosti med republikanci, ki Smithu očitajo zlorabo pooblastil, in zagovorniki vladavine prava, ki v objavi dokumentov vidijo priložnost za transparentnost nad delovanjem tožilstva v enem najpomembnejših pravnih procesov v zgodovini ZDA.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom poudaril nujnost zaščite nacionalne neodvisnosti in svobode v luči naraščajočih geopolitičnih tveganj. Macron je izpostavil, da se Evropa trenutno sooča s pritiski z vseh strani, medtem ko v mednarodnih odnosih vse bolj prevladuje pravo močnejšega. Kljub negotovim razmeram je predsednik zagotovil, da Francija ostaja stabilna in odporna. V nagovoru je Macron napovedal, da bo leto 2026 ključno za izvedbo reform, hkrati pa je potrdil svojo namero, da na položaju ostane do konca mandata leta 2027. Poseben poudarek je namenil prihajajočim predsedniškim volitvam, pri čemer je obljubil budnost nad morebitnimi zunanjimi vmešavanji v volilni proces. Francoska javnost je prejela sporočilo o nujnosti enotnosti, saj je predsednik prepričan, da se država le na tak način lahko uspešno spopade z zunanjimi grožnjami in ohrani svojo suverenost v spremenjenem svetovnem redu.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da se ne bo potegoval za republikansko predsedniško nominacijo leta 2028, če se bo za naslednika Donalda Trumpa odločil potegovati trenutni podpredsednik JD Vance. Vodja kabineta Bele hiše, Susie Wiles, je dejala, da Donald Trump nima namena kršiti 22. amandmaja, ki mu preprečuje ponovno kandidiranje, čeprav priznava, da se 'zabava' s svojimi komentarji glede tega.

Honduras je leto 2025 končal v senci globoke politične in volilne krize, ki so jo povzročili dolgotrajni zamudi pri objavi uradnih izidov predsedniških volitev. Te so potekale 30. novembra, vendar je negotovost trajala več tednov, kar je v državi z desetimi milijoni prebivalcev, kjer več kot 60 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine, povzročilo precejšnje napetosti. Za novega predsednika države je bil na koncu razglasen Nasry 'Tito' Asfura, čigar zmaga pa ostaja predmet razprav in obtožb o nepravilnostih. Zmagovalca volitev, Asfuro, je javno podprl ameriški predsednik Donald Trump, kar je sprožilo številne očitke o vmešavanju Združenih držav Amerike v notranje zadeve Hondurasa. Kritiki in opozicijski predstavniki so opozarjali na domnevno vmešavanje in pritiske, ki so spremljali štetje glasov in končno razglasitev rezultatov. Leto 2025 so v državi zaznamovali kritični trenutki, ki so dodatno oslabili zaupanje javnosti v demokratične procese in institucije, medtem ko se nova vlada sooča s težkimi gospodarskimi razmerami.

Senat je potrdil milijarderja Jareda Isaacmana za administratorja Nase po večmesečni sagi, kjer ga je predsednik Donald Trump imenoval, nato pa umaknil njegovo ime. Isaacman je zaveznik Elona Muska.

Ameriški predsednik Donald Trump se je srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kar predstavlja ključen diplomatski dogodek v luči bližnjevzhodnih napetosti. Vzporedno s tem so ameriške obveščevalne službe (CIA) izvedle operacijo z brezpilotnim letalnikom, ki je bila usmerjena na specifične tarče, čeprav podrobnosti o lokaciji in žrtvah niso bile takoj razkrite. V ameriškem gospodarskem sektorju so napovedali nova zaprtja trgovin, kar kaže na nadaljevanje prestrukturiranja maloprodajnega trga. Poleg političnih in varnostnih vprašanj so v javnosti odmevale novice iz sveta kulture in zabave, vključno s podelitvijo nagrad v Kennedyjevem centru in dejavnostmi igralca Georgea Clooneyja. Kljub temu da so naslednje predsedniške volitve v ZDA predvidene šele za leto 2028, se v političnih krogih že pojavljajo prva ugibanja o morebitnih kandidatih, ki bi se lahko potegovali za položaj v Ovalni pisarni.